Mnenja - Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka

Pojdi na vsebino

Mnenja

Kulturno-zgodovinsko društvo
Lonka Stara Loka
MNENJA
Lonkin izlet na Vipavsko
PDF

Starološko  kulturno-zgodovinsko društvo Lonka je še mlado, a zelo delavno. Še leto  dni ni od ustanovitve, pa ima za seboj že postavitev Logondrovih  jaslic, razstavo starih razglednic, Hatlakov koncert, Strahlov  (diskusijski) večer, tek štirih mostov… pa tudi izlet.
V  soboto, 27. septembra 2014 smo pripravili prvi društveni izlet na  Vipavsko. Prijavilo se nas je kar 49, od tega tretjina mladine. V pravem  poletno toplem jutru smo se podali na pot in po dobri uri že prispeli v  trg Vipavo. Zakaj smo se odločili prav za Vipavo?
Vipava  nas je nagovorila kot manjši kraj z bogato in dolgo zgodovino, že tu  lahko potegnemo prvo vzporednico s Staro Loko, ki je tudi manjši kraj s  prav tako bogato zgodovino. Stara Loka je ena prvih prafara na  Kranjskem, vipavska župnija je prav tako prafara.
Stari  center Vipave krasi Lanthierijeva graščina, ki je bila v prvi fazi  obnovljena lansko leto, druga faza obnove pa poteka prav sedaj. Tudi  Stara Loka ima Strahlovo graščino, ki poleg cerkve predstavlja središče  naselja. Nekoč je bilo to znamenito gospostvo imenitnih plemiških  rodbin; to je zamrlo okrog leta 1930, ko je umrl zadnji graščak Strahl.  Od leta 1936 do sedemdesetih let je bil v njenih prostorih sprva Dom  slepih, kasneje Center za slepe in slabovidne, zatem je nekaj časa  gostila loške ustvarjalce in jim nudila ateljeje, v letih 1988–2008 je v  njej gostoval Poštni muzej Slovenije, sedaj pa graščina, tako kot  Lanthierijeva razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, že več  let sameva in seveda propada.
Vipavska graščina  je izgubila svojega zadnjega lastnika leta 1910, med prvo vojno so bili v  njej vojni piloti, delno je bila spremenjena v bolnišnico, v času  fašizma je bila pod italijansko upravo, po drugi vojni pa se je v njej  naselila Jugoslovanska armada in postala je Dom JNA, nekakšen kulturno  družabni center za vojaški kader. Po letu 1991 se je vojska izselila in  graščina je samevala. Občina Vipava je začela intenzivno iskati rešitve.  Padale so različne ideje od vinogradniškega muzeja do igralnice, pa se  nobena ni prijela.
Po ustanovitvi novogoriške  univerze, ki je iskala primerne prostore, se je kmalu pokazala možnost,  da bi morda univerza našla prostore prav tu, saj nudi graščina skupno  kar 4.000 m2 prostora. Nastalo je pismo o nameri in po nekaj letih se je  to pismo spremenilo
v stvarnost. Občina Vipava je skupaj z univerzo  izdelala idejne načrte in projekt obnove ter zaprosila EU za denarno  pomoč. Ta ji je bila res dodeljena in v dveh letih je bila prva faza  (glavna stavba graščine) obnovljena. Vse to nam je ob ogledu notranjosti  povedal občinski tajnik g. Jože Papež in nas opozoril na določene čeri  pri izvajanju takega velikega projekta.
Kar sama  se nam je vsilila misel, kako dobro bi bilo, če bi nam nekaj podobnega  uspelo tudi v Stari Loki, kjer iščemo prostore za različne dejavnosti.  Dokler je v nekdanji kaplaniji deloval Dom na Fari, kjer smo imeli  razstave, razne večere, koncerte in prireditve, je bila ta dejavnost kar  živahna, po vselitvi vrtca pa je večina tega zamrla. Kako bi rabili  prostore za starološko župnijsko knjižnico (sedaj šteje 10.600 enot in  izposodi preko 2.000 knjig letno), v gradu bi lahko imeli imeniten  lokalni muzej z različnimi zbirkami, prireditvene prostore, razstavne  prostore, tu bi lahko delovala glasbena šola, da naštejem le nekaj  dejavnosti.
V Vipavi smo si namreč ogledali tudi  njihov lokalni muzej, v katerem so razstavljeni stari predmeti in  oprema. Muzej gostuje v stari vipavski hiši v samem centru trga, lastnik  hiše g. Jože Kebe je tudi lokalni vodič in rad pokaže tudi muzej.  Predmete so nabrali po hišnih podstrešjih, lastniki so jih posodili.
Vipava  se lahko pohvali tudi z lokalnim glasilom »Vipavski glas«. Prosvetno  društvo Drago Bajc vključuje nekaj »zagnancev«, ki radi prostovoljno  delajo, bodisi pri petju, igranju ali pisanju, ali folklori, imajo tudi  tamburaše in še kaj. Glasilo je nastalo spontano, financira ga Občina in  tudi sponzorji oziroma donatorji. Izhaja četrtletno, prinaša pa  najrazličnejše prispevke iz zgodovine kraja, domoznanstvo, folkloro,  poezijo, utrip sodobnega življenja (šole, zavodi, gospodarstvo, društva  itd.). Izdaja ga uredniški odbor. Če potegnemo tudi tu vzporednico s  Staro Loko, ugotovimo, da bi se nekaj podobnega prileglo tudi našemu  kraju.
Omembe vreden je bil še ogled  pokopališča, kjer smo občudovali dva egipčanska sarkofaga iz obdobja  2.500 let pr. n. št., pa tudi ogled vipavske cerkve z Wolfovimi in  Jelovškovimi freskami. Vzporednica s Staro Loko bi nas opozorila na našo  farno cerkev z znamenitimi loškimi nagrobniki iz prejšnjih stoletij in  na Wolfove slike v kartušah glavnega in dveh stranskih oltarjev. Tudi v  Stari Loki je Wolfova stenska slikarija krasila zadnjo steno  prezbiterija, pa se je morala »umakniti« sedanjemu mogočnemu marmornemu  oltarnemu nastavku.
Vipava je znana po deltastem  izviru reke Vipave, zato smo si to čudo narave ogledali v Podfarovžu in  Podskalci, na Tabru ter pri Lipici.
Popoldne  smo si ogledali veličasten mozaični spomenik v Vrhpolju pri Vipavi, ki  ga je p. Marko Ivan Rupnik dokončal v lanskem letu in je res vreden  ogleda, posebno še ob izčrpni ob župnikovi razlagi.
Izlet  smo zaključili na Gočah, znameniti srednjeveški, še lepo ohranjeni  vasi, kjer so nas pogostili na Cejkotovi domačiji. Sredi vasi, v eni  tesnih uličic stoji njihov dom, zidan iz lokalnega kamna, fliša, vse je  tesno, prostori v raznih nivojih, temu primerno je tudi stopnic.  Opogumili so se in začeli z gostinsko dejavnostjo. Nudijo penzione,  hrano in pokušino domačih vin. Za dve leti je vse že razprodano in  rezervirano. Med gosti je veliko tujcev.
Vipavsko  smo zapuščali polni lepih vtisov in z mislijo, da bi se morda tudi sami  česa naučili in poskusili narediti pri nas doma. Potrebno je združiti  moči, dobro voljo in malo poguma!

Ana Florjančič, Vipavka
Stara Loka, 15. oktobra 2014
Zadeva: Omejitev prometa v središču Stare Loke oziroma v območju starološkega trga
PDF
Bog blagoslovi Slovenijo!
Mag. Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka
Mestni trg, Škofja Loka

Spoštovani g. župan Miha,

oprostite  mi, prosim, ker Vam pišem kar tako po domače, saj sva se namreč  velikokrat srečevala tukaj v Domu (CSS Škofja Loka). S strani  Staroločanov sem slišala, da je iz njihove strani bila dana pobuda, da  bi se sprejela in uveljavila omejitev prometa na območju ‘starološkega  trga’. Hkrati s to pa je bila izražena tudi pobuda za ustvarjanje  oziroma oživljanje ‘starološkega trga’. Zelo podpiram obe pobudi in to  povsem iz lastnih izkušenj in svojega stališča.

Z mojim slepim  prijateljem Ivanom se velikokrat gibljeva na tem območju. Vedno tvegava  svoji življenji, saj zaradi mnogih vozil v prometu na tem področju in  nezrelih, arogantnih, prehitrih voznikov zelo težko ohranjava svojo  varnost. Veliko tveganje za naju predstavlja prečenje prehoda za pešce v  smeri od Strahlovega gradu do stopnic pod cerkvijo. Namreč, voznik v  vozilu, ki pelje iz smeri Šk. L. (Starman) v smer Podlubnik, naju na  prehodu opazi šele, ko sva midva praktično že na drugi tretjini prehoda.  Vozniki, ki ne upoštevajo predpisane hitrosti 30km/h, ne morejo  varno ustaviti vozila pred prehodom. Zato se morava midva ustaviti in  počakati, da voznik v vozilu varno odpelje mimo in potem prečiva še  drugi del prehoda. Tudi hoja na območju ‘starološkega trga’ je nevarna,  sploh če tam ‘stoji’ še nepravilno parkiran osebni avto ali tovorno  vozilo ali pa celo oba, ki ob dovoljenem prometu za vsa vozila v obe  smeri onemogoča varno hojo na tem območju.

Midva, kot redna  uporabnika – sprehajalca na tem območju, sva prva, ki v skrbi za svoja  in tuja življenja, podpirava, soglašava s to pobudo in se pod njo  podpiševa. Pot, cesta skozi Staro Loko (od ‘Dolenca’ do odcepa s  ‘selško’ cesto) mora biti varna za vse udeležence prometa, še zlasti  za najšibkejše udeležence, to so pešci (vsi otroci, osebe s posebnimi  potrebami, hendikepirani, starostniki). Če temu ni tako, je potrebno  odločno uvesti taka pravila, določbe, ki bodo to pot naredile varno za  vse!!!

Prosim, g. župan Miha, da v skladu s svojo župansko  kompetenco, odgovornostjo in osebno dobro voljo to pobudo, o omejitvi  prometa na območju ‘starološkega trga’, predložite vsem  ustreznim občinskim, regijskim, državnim službam, inštitucijam, organom  ter jo z osebnim prizadevanjem za njeno uresničitev tudi podprete.

Hvala za razumevanje!
Alenka Oblakovič
CSS Škofja Loka, Stara Loka 31, Škofja Loka
Stara Loka, 23. 3. 2014

Želim Vam v telesu prijeten, v srcu prijazen, v duši ljubeč dan.
Gore bo premikal le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke.

Če je bil uničen starološki Gaužnik, naj se Staroločanom vrne vsaj njihov trg
PDF

V  središču Stare Loke (med kapelico, Primčevo in Bergantovo hišo) so v  pripravah na ureditev kanalizacije odkrili velik srednjeveški vodnjak.  Gre za pomemben arheološki spomenik nekdanje bivalne in tehnične  dediščine ruralne Loke. Ko se je promet iz Loke proti Selški dolini  namesto severno skozi »gaso« usmeril zahodno, med Starološkim  (Strahlovim) gradom in župnijsko cerkvijo sv. Jurija, so verjetno  odstranili vodnjakov oklep nad nivojem ceste in odprtino vodnjaka  prekrili. Funkcijo javnega vodnjaka je prevzel drugi vodnjak, ki je  sedaj ohranjen v obcestnem zidu Bergantove hiše (nasproti frizerskega  salona).

Pohvalno je, da so bili poklicani arheologi, da  pridobijo čim več podatkov in morebitnih najdb, kar bi povečalo vedenje o  tem objektu. Slišali pa smo tudi, da se namerava vodnjak minirati in na  njegovem mestu narediti jašek za meteorno vodo.

Menim, da to ni  sprejemljivo, saj bi se s tem naredila nepopravljiva škoda te pomembne  najdbe. V današnjem času je to nestrokovno, neodgovorno, pravzaprav  barbarsko dejanje.

Stara Loka je bila v zadnjih sto letih  ambientalno in kulturno zgodovinsko močno prizadeta. Pred štirimi  desetletji je glavni prometni tok iz Škofje Loke proti Selški dolini  mimo Tuška preko Podna sicer zaobšel Staro Loko in jo razbremenil vedno  gostejšega in težjega prometa. Kljub temu je Stara Loka stagnirala in  korak za korakom izgubljala svojo identiteto. Sedaj je čas, da se to  zaustavi in nekaj naredi zanjo. Da se ji vsaj nekaj vrne. Pravzaprav za  vso Škofjo Loko, saj je prav Stara Loka, Lo(n)ka njen začetek,  zgodovinski popek. To zasluži tako zaradi svojega pedigreja, še bolj pa  to zaslužijo njeni prebivalci. Čas je, da se jim vrne zgodovinski  starološki center. Ne pozabimo, da so Staroločani, pa pravzaprav mi vsi,  izgubili enkratno Veštrsko polje. Namesto tega smo zgradili naselje  Podlubnik. Čez to naselje ne bom govoril, bi bilo nespodobno. Tu namreč  bivam.

Vodnjak na starološkem trgu kot simbol nekdanje loške  Agore, se naj primerno prezentira in okolica uredi, s plitvo fontano  nad, oziroma okoli odprtine nekdanjega vodnjaka, da bo tu zopet kraj  srečevanja Prifarcev. Ne z avtomobili, temveč peš, z otroškimi vozički,  tudi s kolesi. Da se bodo tam lahko ustavili, pokramljali in se v miru  pogovorili. Tako bo Stari Loki vrnjen vsaj del njene istovetnosti.  »Mestenci« bodo z veseljem prihajali na Faro, Ločani pa bodo s ponosom  kazali tujcem začetek svojega imenitnega mesta.

V Stari Loki je  pred nedavnim odprl vrata majhen hotel, ki privablja tuje goste. Prav bi  bilo, da bi tudi ti videli, da uporabljamo njihova sredstva (evropske  subvencije za ureditev komunalnih zadev) ne le za podzemne kanale in  cevovode, temveč da jih znamo s pridom uporabiti tudi za sodobno, pešcu  in kolesarju prijazno ureditev poti, trgov, zelenih površin, parkov.  Starološki grajski (angleški) park smo že skoraj do konca degradirali z  delavnicami in s CSS, pred kratkim pa še s komunalnim koridorjem, ko bi  ga lahko speljali ob Starološkem potoku. Zgledujmo se po Freisingu,  Innichenu, ne pa po Balkanu!

Pripis:
Desetletja se trudimo, da  bi Lontrg rešili tranzita v Poljansko dolino. Zadnji dve desetletji pa  smo v Staro Loko čisto počasi vpeljali tranzit iz Kranja, preko Gorajt v  Selško dolino in v Podlubnik. To je nasilje nad Staroločani. Središče,  starološki trg naj bo brez motornega prometa. Prebivalci okoli trga  imajo prost dostop in dovoz. To se že skoraj dva meseca odvija brez  težav. Preko njega je možen interventni prevoz. Tla naj se tlakujejo s  kamnitnimi kockami, ki so sedaj prelite z asfaltom. Kocke, ki so bile  odpeljane pri dosedanjih delih, naj se vrnejo!

Dragi župan mag. Miha Ješe, draga Tatjana Bernik, prosim vaju za pomoč in posredujta moje pismo pristojnim strokovnim službam.

Alojzij Pavel Florjančič,
častni član Muzejskega društva Škofja Loka
Škofja Loka, 18. julija 2013
Nazaj na vsebino